Ne bom razpredal o klasičnih in bolj pravilnih receptih za pico. Materiala na to temo je na spletu in v kuharskih knjigah na pretek. Tokratni recept bo mešanica recepta za testo moje mame in „nadeva“, ki ga jaz obožujem.

Za 1 pico potrebujemo

300 g ostre moke

mlačna voda po potrebi

7 g suhega kvasa (1 vrečka)

sol

1 veliko žlico oljčnega olja

Testo pripravimo tako, da vse sestavine združimo. Dobljeno testo mora biti elastično, vendar se ne sme preveč prijemati rok. Če je testo že med mesenjem trdo, bo tako tudi, ko bo spečeno. Testo pustimo vzhajati 15 minut. Nato ga damo na pekač, oblikujemo v krog in pustimo vzhajati še dodatnih 5 minut.

Za nadev potrebujemo

3 podolgovate rdeče paprike

pest rukole

1 veliko mozzarello bufalo (bivoljo mocarelo)

pasiran paradižnik

pest češnjevih paradižnikov

malo svežega ali suhega origana

parmezan v kosu

nekaj rezin surovega pršuta

po želji: pikantno oljčno olje

Rdeče paprike damo na pekač in jih pečemo na temperaturi 220. Med pečenjem paprike večkrat obrnemo, da se lepo zapečejo z vseh strani. Ko so paprike pečene (kar ugotovimo tako, da se lahko olupijo), jih vzamemo iz pečice in olupimo ter malo posolimo. Tako pripravljene paprike ohladimo in jim odstranimo semena.

Na pripravljeno testo najprej namažemo pasiran paradižnik, da prekrije testo skoraj do roba. Dodamo natrgano mozzarello, pečeno rdečo papriko in češnjeve paradižnike. Potresemo z origanom in damo v pečico ter pri 220ºC pečemo dokler ni lepo zapečena. Čas pečenja je odvisen od debeline testa.

Ko je pica pečena, jo potresemo z rukolo, pršutom in na lističe narezanim parmezanom. Tik pred serviranjem na rahlo polijemo s pikantnim oljem in ponudimo.

Ne gre za klasično pico, zlasti zato, ker je testo nekoliko debelejše od veljavnih standardov, je pa zato testo bolj mehko in nič manj okusno.

Do naslednjič vam želim dober tek.