Spet je bil čas Tedna restavracij, ki je potekal med 10. in 19. marcem in na katerem je sodelovalo 99 slovenskih gostiln. Priznam, da tudi tokrat nisem bil preveč izviren, saj sem spet obiskal Strelca, odpravil pa sem se tudi na obalo oziroma restavracijo Istrian Tapas v Portorožu.

Etapa 1: Strelec

Strelec je enostavno rečeno garancija za vrhunsko izkušnjo. Izbira sestavin, priprava in prezentacija pravzaprav ne presenetijo, ker je gastronomska ponudba vedno vrhunska. Presenečenje na ljubljanskem gradu nudijo le v kontekstu izbire novih in vedno svežih kombinacij okusov, barv in tekstur.

Tokrat so pri Strelcu ponujali naslednji meni:

• Pozdrav iz kuhinje

• Rdeča postrv, kaviar postrvi, pečena rdeča pesa, kisla smetana, hrenova granita, detelja
  ali
  Krompirjeva juha z porom, olje pora, pena pora in čemaža, rumenjak, prah zažganega pora

• Morska žaba s skorjico limone in mandljev, krema cvetače, pečena cvetača, mandlji, rjavo maslo, maslena emulzija z limono
  ali
  Pečen telečji vrat, pire pečenega korenja, pečen krompir v foliji povaljan v ocvirke, pečeno korenje, miso
  ali
  Krema cvetače, pečena cvetača, stebla cvetače, cmoki s tolminsko skuto, krušne drobtine popražene na rjavem maslu, rjavo maslo, pena staranega sira tolminca

• Sladoled s pivom, krema s pivom in cimetovimi cvetovi, krema bele čokolade, ajdova pena, kislica

Pozdrav iz kuhinje je sicer rahlo spominjal na pozdrav iz prejšnje sezone, ko so ponudili dimljeno maslo s kremo iz buče, tokrat so bučo zamenjali z namazom iz piščančjih jeter in hrustljavo kožo. Kombinacija je tako izrazito pomirjujoča, da si človek želi, da bi cel večer jedel samo to, sploh če ti na mizo dajo še odličen kruh.

Pa vendar je bilo treba prostor narediti za naslednji krožnik: rdeča postrv s kaviarjem, pečena rdeča pesa, kisla smetana, hrenova granita in detelja. Odličen krožnik uravnoteženih kombinacij, ki učinkovito čisti usta z vsakim grižljajem.

Nadaljevali smo s krompirjevo juho s porom, oljem pora, peno pora in čemažem, poširanim prepeličjim jajcem in prahom zažganega pora. Ponovno neverjetno uravnotežen krožnik z nežnim, a kljub vsemu dovolj prisotnim čemažem, poširano jajce pa je itak kot maslo – odličen je pri vseh jedeh.

Glavna jed je bila kombinacija domačih slovenskih okusov in pridiha vzhoda. Na krožnik sem dobil telečji vrat, kuhan v vakuumu, pire pečenega korenja, pečen krompir v foliji, povaljan v ocvirke, pečeno korenje in omako miso, ki bolano dobro funkcionira z ostalimi sestavinami. Zopet so glavno vlogo imele različne teksture, barve in lepo zaokroženi okusi.

Sladica je bila v znamenju piva, ki je sicer ne prevelikega ljubitelja te pijače navdušila. Pivo se je v kombinaciji s pasionko odlično dopolnjevalo, zraven pa so se družile še krema bele čokolade, ajdova pena in kislica.

Celotno kulinarično izkušnjo so pri Strelcu zaokrožili še z odličnim vinskim izborom, na koncu pa postregli še z več kot fer ceno (4-hodni meni + 3 kozarci vina), ki je znašala 40 evrov na osebo. Za tako vrhunske jedi je to malo, seveda pa je potrebno upoštevati, da je to festivalska cena, ki mogoče tudi zaradi tega k Strelcu privabi dovolj jedcev, da zapolnijo vse mize.

Seveda gre pohvaliti tudi osebje, ki je skrbelo, da je večer tekel gladko, kot kakšna do obisti zmiksana in precejena krema.

Izkušnja pri Strelcu je vedno vrhunska. Človek pričakuje, da napak ne bo in jih tudi ni. Zato se vedno rad vračam in se bom tudi v prihodnje. Naj živi Teden restavracij!

Etapa 2: Istrian Tapas

Tedna restavracij še nikoli nisem okušal na obali in skrajni čas je bil, da dam priložnost tudi kakšnem manj znanemu lokalu. Meni restavracije Istrian Tapas v Portorožu je obsegal:

• Pate mangalice s figovo marmelado domačije Butul in kruh s kavnim maslom

• Ravioli s kozjo skuto in zelišči z našega vrta, krema polente, ragu osla z janeževo zvezdo in z oljčnim oljem gold Lisjak

• Mariniran goveji hrbet, ožgana zelenjava s soljo Barba BBQ, pire peteršiljeve korenine, omaka dimljenega refoška

Pate s figovo marmelado je bil odličen. Lepi, domači okusi, ravno prav mesni in ravno prav kisli. Jedci smo se strinjali, da je na krožniku manjkal kakšen kos popečenga kruha več, vendar smo vseeno vse z veseljem zmazali.

Nadaljevali smo z ravioli s kozjo skuto in z zelišči z domačega vrta, kremo polente, ragujem osla z janeževo zvezdo in oljčnim oljem. Na papirju je bila jed sicer slišati odlično, vendar je sicer odličen ragu z ravioli imel eno večjo napako in to so bila zelišča z domačega vrta, ki so po mojem mnenju povozila okus sicer dobrih sestavin.

Glavna jed je bila sestavljena iz mariniranega govejega hrbta, ožgane zelenjave s soljo, pireja peteršiljeve korenine in omake iz dimljenega refoška. Meso je bilo odlično, pripravljeno tako, kot mora biti. Ostale sestavine na krožniku so sicer delovale prijetno, vendar niso nudile kakšne izrazito harmonične dopolnitve mesu. Krožnik je bil dober, vendar je bil v smislu domišljije in harmonije že viden.

Sladica sicer ni bila vključena v ceno in je bilo zanjo potrebno doplačati 6 evrov, vendar nas cena ni odvrnila od tega, da večerje ne bi zaključili z nečim sladkim.

Ker smo bili jedci trije, je vsak naročil svojo sladico, ki smo si jih nato izmenjevali.

Na voljo so imeli presno in vegansko rezino s hruškami, Mille štorje (tapas interpretacijo klasične jedi mille fois) in Gianduio z rdečo peso.

Jedci smo se strinjali, da je bila najboljša sledica rezina s hruškami. Ostali dve sta bili predvsem sladki in ne preveč večplastni kar se okusa tiče.

Istrian Tapas je sicer ponudil prijetno kulinarično izkušnjo, vendar bi bilo verjetno bolje, da bi se v restavraciji držali svojega osnovnega poslanstva – priprave tapasov, ki so menda zelo dobri. Na žalost je vegetarianska verzija menija vključevala tudi tuno, ki pa je bila prepečena in na sploh zelo suha, škoda.

Vsekakor sem pripravljen restavraciji dati še eno priložnost, če se bodo le držali načela iskrenosti in jedcem ponudili tisto, kar znajo najbolje.