Sladoled s pivom

Sladoled s pivom

  • 205 g mlečne čokolade

  • 180 ml piva Guinness (lahko izberete tudi drugo temno pivo)

  • 250 ml mleka

  • 250 ml smetane za stepanje

  • 100 gramov sladkorja

  • 4 rumenjaki

  • 1 žlička vaniljevega izvlečka

  • ščepec soli

Najprej nadrobimo čokolado in jo damo v ponev.

V ločeni posodi segrejemo mleko, ki smo mu dodali sladkor in sol.

Ločeno razžvrkljamo rumenjake, jih dodamo mleku in počasi mešamo na zmernem ognju dokler se masa ne zgosti.

Nato kremo precedimo v posodo s čokolado. Segrevamo toliko časa, da se čokolada povsem raztopi. V gladko kremo dodamo smetano, pivo in vanilijev izvleček.

Če imate napravo za pripravo sladoleda, jo uporabite, v nasprotnem primeru pa zmes dajte v zamrzovalnik, dokler ni povsem zmrznjena.

Sladoled s pivom si lahko privoščimo samostojno, priporočam pa vam, da ga dodate k sladicam, ki vsebujejo čokolado, saj je sladoled precej izrazitega okusa, vendar sem prepričan, da pivoljubci ne bodo imeli nič proti.

Juha peteršiljeve korenine na Okusih Vipavske 2016

Za liter juhe potrebujemo:

300 g peteršiljeve korenine

1/4 koromača

1/8 glave zelene

1 šalotka

1 strok česna

jušna osnova ali juha

½ dl belega vina

oljčno olje

sol/poper

Peteršiljevo korenino očistimo in narežemo na kolobarje. V kozico damo oljčno olje in ko se ta segreje, dodamo šalotko, koromač, zeleno in česen. Par minut tako pražimo in nato dodamo še peteršiljevo korenino. Celoten čas praženja naj traja približno 15 minut, da se zelenjava nekoliko zmehča. Deglaziramo z belim vinom in z dna posode dobro postrgamo morebitne rjave dele. Nato zalijemo z jušno osnovo, lahko pa tudi z vodo, da tekočina povsem prekrije zelenjavo. Jaz sem uporabil razmerje 1/3 jušne osnove in 2/3 vode. Zelenjavo tako kuhajte dokler korenina ni povsem mehka (približno 30 minut).

Kozico odstavimo in zelenjavo zmiksamo s paličnim mešalnikom ali v mikserju. Če je dobljena juha pregosta, ji lahko dodamo vodo, dokler ne dobimo prijetno tekoče in gladke juhe. Solimo in popramo. Juho ponudimo mlačno.

Juha je odlična z dodatkom par kapljic peteršiljevega olja, ki ga pripravimo tako, da oljčno olje zmiksamo skupaj z zelenim delom peteršilja. Nato to mešanico damo v višjo plastično ali stekleno posodo ter jo položimo v hladilnik za en dan. Med tem časom bo nastala peteršiljeva usedlina, ki jo potem enostavno filtriramo v drobnem cedilu. Tako dobimo oljčno olje, ki je bolj zelene barve in prijetnega peteršiljevega okusa.

Na fotografiji je še popečen kruh, ki je namazan z mešanico sirnega namaza in sesekljanega čemaža. Čemažev namaz je odličen dodatek za peteršiljevo juho, saj se okusa čudovito dopolnjujeta.

Teden restavracij 2016

Letos sem se že tretjič odpravil po Sloveniji, da bi poskusil predstavitvene menije v okviru Tedna restavracij 2016.

Na treh koncih Slovenije sem z družbo obiskal Vilo Podvin, v kateri ustvarja šef Uroš Štefelin, nato sem se odpravil v Brda, kjer sem poskusil štirihodni meni pri Nejki in Urošu Klincu, zadnja postaja pa je bila v Ljubljani, na najlepši razgledni točki našega glavnega mesta, pri Strelcu na Ljubljanskem gradu.

1. Vila Podvin

Restavracija se nahaja na lepi, nekoliko odmaknjeni lokaciji na Gorenjskem. Že takoj po prihodu smo ugotovili, da se moramo v restravracijo vrniti enkrat poleti, ko hrano strežejo na čudoviti lokaciji zunaj restavracije.

Meni v okviru Tedna restravracij je ponujal ženski in moški meni, čeprav smo si lahko izbrali tisti del obeh menijev, ki nam je najbolj ustrezal.

Prijazno in profesionalno osebje je v restavraciji ohranjalo lepo in sproščeno vzdušje medtem ko smo čakali na naslednji hod.

Meni je bil naslednji:

Ženski jedilnik

– Karpačo Zupanove šarenke, krema črnega korena, zeliščna in hrenova majoneza, hrenova strjenka

– Sardela s trdinkino skorjico, dagnje in lignji, zeliščni pire, čemažev krokant, pomladna zelišča, bela zeliščna omaka

– Tepke in čokolada in med

Moški jedilnik

– Juha fižola “sivček” z jabolčno peno, potočni raki, čips kisle repe

– Prašičkovi rezervni deli, rdeča čebula, pire rdeče pese in špinače, rumenjak, mavrahi in ocvirki, bučno olje

– Tepke in čokolada in med

Štefelin ni razočaral. Okusi so bili harmonični in vrstni red jedi je bil čudovito zasnovan.

Nekoliko se nismo strinjali s ponudbo vin, zato smo izbrali svojega. Pri moškem meniju se je odlično prilegla Saksidova barbera.

2. Nejka in Uroš Klinec

Slovenska Toscana. Spet škoda, da razgleda, ki ga ponuja restavracija nismo mogli uživati, ker je bila ura pač prepozna.

Prostor, namenjen restavraciji je čudovito in barvito urejen in se kar nekako sklada z menijem, ki so ga ponudili.

Meni 2016:

– Tučena in marinirana svinjska krača s hrenom

– Domače testenine iz kamutove moke s klobaso

– Ličke izpod peke s pirejem iz gomolja zelene

– Opcija: presna torta s slivami

Vse štiri jedi so se presenetljivo dobro umestile v okolje in v briško kulinarično tradicijo. Enostavni, a neverjetno korektno izdelani in okusni krožniki. Vrstni red okusov je bil sicer bolj razgiban kot pri prejšnji restavraciji, a nič kaj moteč, saj se je prijetno začel in prijetno tudi zaključil. Prijazno in sproščeno okolje dela to restavracijo posebno. Vsekakor pa predlagam, da jih obiščete podnevi, saj se boste le tako lahko naužili tudi čudovitega razgleda na Brda.

Nejka Klinec mi je povedala, da na Tednu restavracij sodelujejo prvič. Vsekakor upam, da ne zadnjič.

3. Strelec

Za zaključek zimskega kulinaričnega pohoda smo si izbrali Strelca, restavracijo z najlepšim razgledom v Ljubljani in po vsej verjetnosti tudi z najboljšim menijem.

– Pozdrav iz kuhinje

– 
S čajem dimljena rdeča postrv, pire sladkega krompirja, vložen sladek krompir, grenivka, dashi s sladkim krompirjem in grenivko
– Zelenjavna mineštra

– Goveji vrat, omaka z gosjimi jetri, pire bele čebule, gel črnega česna, krompirjev,tartuf,
– Rdeča pomaranča, gel rdeče pomaranče, jogurtov mousse, mlečna pena, sladoled iz zažganega medu, medeno satje, cvetni prah

Čudoviti in harmonični okusi, neverjetno prepletanje sestavin in arom, barv ter tekstur. Čudovito popotovanje po Sloveniji in izven njenih meja. Pri Strelcu niso razočarali oziroma so po pričakovanjih navdušili. Vsakršno filozofiranje bi bilo odveč. Enostavno so na vrhu.

* Se opravičujem za fotografije, vendar so bile večinoma posnete v napol temnih prostorih s telefonom.

Sukenski regut, ocvirki in jajčna krema

Goriški radič, rosa di Gorizia ali sukenski regut, kot mu pravijo domačini je trenutno na vrhuncu. Lep kot vrtnica in odličen na krožniku.

Več o radiču si lahko preberete v članku, objavljenem na spletnem portalu RTVSLO: povezava

Za tradicionalno jed je potrebnih malo sestavin:

Goriški radič

Jajčni rumenjaki

Ocvirki

sol/poper

Jajčne rumenjake na pari kuhamo toliko časa, da postanejo lepo kremasti in gosti. Solimo in popramo.

V ločeni posodi na hitro segrejemo ocvirke in vse skupaj položimo na goriški radič. Če je potrebno, dodatno solimo in popramo. Po želji lahko dodamo še par kapljic vinskega kisa ali balzamične kreme.

Račja pašteta

Za to pašteto sem se odločil, ker nisem hotel dodajati račjih ali piščančjih jeter oziroma predvsem zato, ker sem želel nekoliko nežnejši okus.

2 kosa račjih prsi

1/4 srednje velike čebule

1 strok česna

20 g pancete

1/2 lovorjevega lista

majaron

timijan

sol/poper

80 g masla

zelenjavna/kokošja juha

Popečemo račja prsa, najprej na strani, kjer je koža, nato še na drugi strani. Jaz sem jih pekel približno 6 minut na strani kože in nato še približno 4 minute na drugi strani.

Meso odstranimo in v isti ponvi (na masti, ki je ostala od peke račjih prsti) popražimo čebulo, česen in začimbe. Med tem časom narežemo prsa na manjše kose in jih damo nazaj v ponev. Vse skupaj pečemo par minut in nato zalijemo z zelenjavno ali kokošjo juho, da skoraj prekrije meso. Solimo.

Tako kuhamo približno 15 minut oziroma dokler se tekočina ne zreducira na nivo omake. Vse skupaj ohladimo in nato prestavimo v mikser. Dodamo maslo, popramo in po potrebi dodatno solimo.

Postrežemo s par kapljicami omake iz svežih ali zamrznjenih malin na popečenem kruhu.

Kakijeva panna cotta

Jesenska sezonska razvada

Za 4 osebe potrebujemo:

Panna cotta:

1/2 litra sladke smetane

3 jedilne žlice sladkorja

1 strok vanilije

3 liste želatine

Coulis iz kakija:

2 zrela kakija

2 jedilni žlici sladkorja

sok ene limone

V ponvi zavremo sladko smetano, sladkor in semena vanilije. Nato smetano rahlo ohladimo in ji dodamo želatino, ki smo jo predhodno namočili v hladni vodi. Zmes nekoliko ohladimo.

V ločeni posodi pripravimo kakijevo kremo. Kakija, sladkor in sok limone dobro zmiskamo in precedimo.

V kozarce najprej nalijemo prvo plast panna cotte in jih postavimo v hladilnik za približno 10 minut. Nato nalijemo prvo plast kakijeve kreme in nanjo drugo plast panna cotte. Nato kozarce spet damo v hladilnik za dodatnih 10 minut in na koncu dodamo še zadnjo plast kakijeve kreme in sladica je pripravljena.

Martin #4: Kinder country

Ta sladica seveda nima oblike pravega Kinder Country-ja, temveč je bolj neke vrste dekonstrukcija te sladke tablice.

(Za 4 osebe)

Sladoled fior di latte

200 ml mleka

200 ml smetane

100 g sladkorja

Mleko in sladkor segrejemo, da se sladkor lepo raztopi. Dodamo smetano in segrevamo skoraj do vrelišča, nato mešanico ohladimo. Ohlajeno zmes damo v napravo za sladoled ali enostavno v zamrzovalnik.

Čokoladni mousse

200 g mlečne čokolade

50 g masla

4 rumenjaki

6 beljakov

100 g sladkorja

Čokolado in maslo segrejemo v kozici nad vrelo vodo. Mešanico ohladimo do mlačnega in ji vmešamo rumenjake. Iz beljakov in sladkorja naredimo sneg in ga počasi vmešamo v čokoladno zmes. Mousse pokrijemo s folijo in postavimo v hladilnik za par ur.

Napihnjen riž

Riž razkuhamo (jaz sem namesto predvidenih 15 minut kuhal ca. 25 minut), ga damo na peki papir in v pečici pri 50 stopinjah (ventilatorski način) riž sušimo ca. 2 uri. Ko je riž povsem posušen, ga za par sekund cvremo v zelo vročem olju (ca. 150 stopinj Celzija). Najbolje je, da riž cvrete v več kupčkih, ker ga boste tako lažje in hitreje vzeli iz olja.